Okrogla miza: Slovenija Hrvaška - razlogi in pobude za skupni nastop na evropskem energetskem trgu

Na okrogli mizi  so sodelovali: Dr. Saša Muminović, predsednik  SLO CRO Poslovnega kluba predsednik uprave uprave AquafillCRO in član uprave AquafilSLO, dr. Mirza Šabić, predsednik HOK – Obrtničke komore Zagreb , Aleš Zupančič, direktor analiz in procesov nabave ter trgovanje z energenti pri Petrolu d.d. ter prokurist Geoplina d.o.o., Darko Hrženjak, Kostak d.d. Krško in Marko Gorjak, direktor podjetja Orodjarstvo Gorjak d.o.o. in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor ter član UO Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Pogovor je vodila  Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško in Zavoda obrtnikov in podjetnikov Posavje. Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Krško  Dušan Arh. 

Na vprašanje, kakšne odločitve  je  Hrvaška sprejela glede podražitev energentov – je dr. Šabić dejal, da je Vlada sklenila,  da bo  država  poskrbela,  da cene tako za gospodarstvo kot za gospodinjstva, ostajajo na  ravni zdržljivosti. Cene plina za gospodinjstva naj bi  do 1. 4. 2023 ostale na sedanji ravni,   medtem ko bodo naredili rekategorizacijo za javni, neprofitni in gospodarski sektor saj  šole in javni zavodi ne  moremo uvrščat v kategorijo gospodarstva, pač pa bodo v kategoriji gospodinjstva električna energija pa ne bo dražja od 62 € na MW/h.  Za podjetja ki imajo letno potrošnjo  do 250.000 kWh  bo cena 0,070 € po kWh.

Aleš Zupančič iz Petrola je na vprašanje o regulaciji cen v obeh državah dejal, da so na trgu elektrike različne cene – nekje so povezave med državama močnejše, kot recimo pri jedrski energiji,  pri plinu denimo pa  slabše.  Zupančič je pojasnil, da sta Slovenija in Hrvaška   vezani na v madžarski  trg,  kjer se določa cena. Odstopanja se na skupnem evropskem trgu poravnajo, ne Slovenija ne Hrvaška  nista v teh dogovorih izolirane.  Cene  so povezne s  cenami zemeljskega plina, saj trg elektrike deluje po principu mejne cene plinske energije – ceno določa zadnja prodana enota elektrike plinskih elektrarnah – po eksploziji cene plina je ta vplivala na ceno  elektriko.    Da bo stvar še slabša, je dejal Zupančič, se viri nestabilne  energije povečujejo,   in zapirajo  termo in jedrske elektrarne. Dejal je, da nihče ne more napovedati, kakšne bodo cene v prihodnje, veliko je odvisno od tega,  kako huda bo zima, kakšne bodo  zaloge na pomlad, kakšna bo situacija z vojno v Ukrajini in kako bo s hidro elektrarnami, ki so letos zaradi vremena izostale v proizvodnji elektrike, njihovi kupci pa so odšli energijo kupovat na ostali, že tako zaradi okoliščin, obremenjen trg.

Dr. Saša Muminović je poudaril, da bi Hrvaška vlada morala odločno podpreti slovensko vlado pri pogajanjih  v  Bruslju.  Verjame, da bo predsednik  slovenske vlade, ki prihaja iz energetskega sektorja,  enakopravni partner v dogovorih v Bruslju, vendar v svojih prizadevanjih potrebuje podporo.  Osem mesec, kolikor trajajo pogajanja za spremembo izračuna  formule za ceno energentov,  je odločno preveč, je dejal.   Predsednik SLO CRO Poslovnega kluba je mnenja,  da  bodo Slovenska in Hrvaška podjetja postala nekonkurenčna na evropskem trg,  če bodo prisiljena večino prihodka preusmeriti  v plačilo energentov.  Slovenija in Hrvaška  bosta gospodarsko tako oslabljeni, da bosta po mnenju dr. Muminovića v razvojni kategoriji -  tretjih držav.   

Darko  Hrženjak iz podjetja Kostak je dejal, da bodo  v podjetju  od  700.000 €  letnega stroška za energente - po novem morali  odšteti 3 mio evrov, kar je za podjetje izjemno velik strošek in da vidijo rešitev  v postavljanju   sončne elektrarne.  Dr. Muminović je na to dejal, da  se  to pri njih ni  izkazalo za rešitev –  AquafilCRO ima namreč na strehi   sončne panele,  vendar je tovrstna  proizvodnja elektrike

zaradi odvisnosti od vremenskih razmer  zelo nestabilna.

Sodelujoči so se strinjali, da so obnovljivi viri potrebni in pomembni, vendar je razvoj počasen in drag,  kapacitete pa nezadostne.  

V zaključkih  je dr. Muminović  dejal, da  je  njihovo podjetje  pred  krizo podpisalo ugodno dvoletno pogodbo o nabavi energentov, vendar zaradi tega niso  bolj mirni. Namreč, če pogoji za delo ne bodo ugodni za njihove kupce ali poslovne partnerje,  to ne more biti dobro niti za njihovo podjetje, je zaključil.     

Darko Hrženjak in dr. Mirza Šabić sta se strinjala, da se  mora dogovor o ceni energentov urediti na ravni Evrope.   Šabić je dodal, da kljub temu, da sta obe državi majhni nista zanemarljivi.   Marko Gorjak je dejal da  OZS Slovenija  opozarja vlado na to, da medtem,  ko  negotove razmere slabšajo ekonomsko situacijo  gospodarstva in podjetij, Vlada pritiska na njih za povišanje  plač in obvezno  božičnico.  Potrebno je stopiti skupaj in v energetski krizi najti smernice,   ki bodo jasne in čimprejšnje.

Aleš Zupančič je dejal, da  je gospodarstvo  močno toliko,  kot so močni njihovi  dobavitelji in kupci – če kupci ne bodo zmogli  slediti finančnim razmeram,  ne bo za nikogar dobro, je dejal.  Tudi on verjame, da  je nujno   nastopiti skupaj.   Soliranje držav se ne obnese, če se bo neko gospodarstvo pustilo na cedilu – bo to sčasoma  zagotovo  vplivalo tudi na  drugo, saj je gospodarstvo zaradi globalizacije izjemno povezano, je zaključil.  

Zaključke okrogle mize smo strnili v naslednje in pobudo poslali na pristojna  ministrstva v   Sloveniji in  na Hrvaškem.

• vzpostavitev sodelovanja obeh resornih ministrstev in vlad, z namenom skupnega zastopanja interesov gospodarstva in oblikovanja evropskih mehanizmov energetske krize
• sprejetje za gospodarstvo ustreznih ukrepov pomoči tako, da bodo do pomoči upravičena vsa podjetja (obrtniki, MSP, velika podjetja)
• skupna pobuda k spremembi formule za izračun cene električne energij
• skupno dogovarjanje oz. načrtovanje energetske prihodnosti.

Zapisala: Vesna Vukšinič Zmaić